WE KILL MICROBIOLOGY

Dan se je za nas začel malo bolj zgodaj, saj smo končno tudi preostali imeli ogled laboratorija, v katerem bomo delali naslednjih 14 dni. Ker se Portugalcem nikamor ne mudi, smo se najprej malo »načakali« na naš prevoz. Sergio nam je med potjo namenil nekaj koristnih nasvetov, da bo naše delo potekalo gladko. Laboratorij A2 análises quimicas se ukvarja predvsem z analizami prsti in listov. Preverjajo vsebnost mineralov in sestavo prsti, ter na podlagi tega kmetom svetujejo kakšna gnojila naj uporabljajo. Vodja laboratorija Alan nam je predstavil osebje in laboratorij. Izvedeli smo, da bomo v laboratoriju delali z opremo, ki ima večjo vrednost, kot nepremičnine v Sloveniji (pa že te so drage!). Po ogledu smo se vrnili nazaj v hotel, kjer smo si privoščili »nudle« in nato krajšo pavzo po kosilu;).

Ker smo se iz ogleda vrnili predčasno, se je Tina odločila malo raziskati stranske ulice Brage.

Preostanek skupinice je opoldan preživel malce drugače.

Dopoldansko sonce je Lariso in Zalo spravilo na noge. Tako sta se peš odpravili v del Brage, ki sta ga poimenovali Nove Jarše.

L&Z: "Če le ne bi toliko pihalo". Pa sva šli na igrala se malo razgibat in preštevat zobozdravnike. Hipoteza: "Portugalci pojejo veliko citrusov, ki vsebujejo velko kislin, zato je potreba po zobozdravstvu večja."

Dopoldanskemu potepanju je sledilo delo v laboratoriju. Danes smo pomivale laboratorijski material in pripravljale CCA gojišča za naslednji teden. 

Pomivalni stroj poln čaš. Naj gredo še v destilirano kopel, da jih ne bo zeblo...? Ker je med pomivanjem nas v roke, smo problem mrzlih rok rešile s kuhanjem CCA gojišča za E. coli, če bo lačna. Hrano smo ji pripravile v majhne krožničke imenovane petrijevke in jih označile, da ji kdo drug ne bo "odžiral od ust";)

Po delu je tako kot bakterije tudi nas popadla lakota, zato smo se odločile oditi na pico v popularno ameriško verigo "Domino's". Nad izbiro nismo bile najbolj navdušene, saj je vse cenovno "dijakom neprijazno".

/OBLIKUJ SVOJO PICO/ - "okej a' bi gobe pa "čedar" ?" - 30 evrov

/ŽE SESTAVLJENE PICE/ - "a' bi to z gobami in sirom?" - 13 evrov

Premer pice je bil na koncu 30cm. Ostale smo lačne in brez denarja:(

Večer smo preživeli v sobi od Tjaše, Zarje in Tine, kot nam je to čez teden že prišlo v navado;). Ker sta se Larisa in Zala kmalu odpravili spat, smo se preostali odločili skupaj pogledati film (trije od štirih smo vmes zaspali... ups:) )

Prvi dan v dela laboratoriju

Zjutraj nas je zbudilo toplo portugalsko sonce. Po zajtrku smo se ločili in vsak zase raziskovali Brago.

TJAŠA: Nekaj časa sem tavala po stranskih uličicah Brage in občudovala skrite kotičke tega mesta. Nato mi je zadišala kava, zato sem zavila v bližnjo kavarno in tam uživala ob opazovanju mimoidočih. Portugalcem se nikamor ne mudi, lahkotno stopajo po ulicah in si pri tem veselo žvižgajo. Na mojem popotovanju po Bragi sem odkrila tudi prikupno knjigarno in trgovino z umetniškimi pripomočki, seveda si nisem mogla pomagati, da ne bi tudi tam zapravila nekaj svoje žepnine. Potem je bil čas za kosilo in skupaj s Tino, Zarjo in Mihom smo se odpravili v bližnjo mehiško restavracijo, kjer smo uživali ob dobri hrani. Ob 14.00 nas je pričakal kombi, ki nas je odpeljal do laboratorija. Delo v laboratoriju je bilo odlično, nadgradile smo znanje titracij. Najprej smo opravile analize bazičnost vode. Naprava za titracijo je imela poseben dodatek, s katerim se je tekočina v njej avtomatsko postavila na vrednost 0 tako, da je bila natančnost večja kot v šolskih laboratorijih.

Opazovale smo, kdaj se je prej modro obarvana voda obarvala v rožnato in zapisale vrednost, pri kateri se je to zgodilo. Potem smo podobno analizo opravile še za kalcij in železo. Pri teh dveh analizah smo uporabljale še bolj natančno napravo, ki je samodejno odčitala, koliko tekočine smo porabili, in sicer na 3 decimalke natančno. Bile smo popolnoma prevzete nad prelepimi barvami, delo pa je minilo zelo hitro. Bile smo namreč tako učinkovite, da so nam dali zadnjo uro prosto in smo lahko pojedle malico v bližnji kavarni. Zvečer smo se dobili s profesorico in delili naše izkušnje, šli na večerjo, nato pa se zopet zbrali skupaj in imeli nočno druženje.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ostali smo ta čas preživeli v hotelu, kjer smo delali za šolo in spali. Kasneje smo se nekateri odpravili iskat pralnico.

Srajca sreda ali GRETJE IMAMO!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dopoldan smo preživeli v kavarni, kjer smo napisali blog za prejšnji dan. Skozi okno smo opazovali glasen protest profesorjev na ulici. Iz kavarne so se nekateri odpravili v trgovino, ostali pa smo se vrnili v hotel, kjer smo delali za šolo.

Po kosilu so se nekateri odpravili na ogled laboratorija, nekateri pa smo izvedeli, da nam to še ni usojeno. Larisa, Zala in Tjaša smo se spoznale s svojimi mentoricami v Labminho, ki so nam razkazale laboratorij. Laboratorij je razdeljen na kemijski in mikrobiološki del. Ostali smo ta čas delali za šolo in se veselili, ker so nam popravili klimo. Nato smo skupaj s profesorico pregledali naše fotografije, ki smo jih nato dodali na blog. Po večerji smo skupaj odkrivali lepote slovenske glasbe, in hkrati kratili spanec profesorici. 

Kje je Tjaša?

Dan smo začeli z obilnim zajtrkom, poizkusili smo tradicionalno sladico Pastel de Nata. Po zajtrku smo se z avtobusom odpravili na ogled Santuairo de Nossa Senhora do Sameiro in Bom Jesus do Monte.

 

 

 

Cerkev smo si ogledali od znotraj, 

 

do Bom Jesusa pa smo se sprehodili skozi park poln rož, med katerimi so se skrivala umetna jezera.

 

Tjašo smo morali imeti ves čas na očeh, saj se je ob vsaki priložnosti izgubila v občudovanju arhitekturnih znamenitosti in spoprijateljevanju z mačkom. 

 

Nato smo se do avtobusa odpravili po stopnicah mimo petih fontan, ki predstavljajo vseh pet čutov. Po ogledu nas je avtobus odložil pred hotelom, od tu pa smo se odpravili v bližnjo italijansko restavracijo, kjer smo pojedli kosilo. Nato smo se odpravili na ogled centra Brage.

 

Po ogledu smo se odpravili v hotel, kjer smo nekateri spali, manjšina pa je začela delati za šolo.

Zvečer smo se odpravili pisat blog v Starbucks. Ker ga nismo našli, smo se usedli v bližnjo kavarno (kava 10/10). Čeprav večerja ni bila noben presežek, iz restavracije nismo odšli lačni. Pred spanjem smo si čas krajšali s pogovarjanjem.