Današnji dan je bil namenjen ogledu Lizbone. Vstati smo morali že zelo zgodaj, saj nas je že ob pol šestih zjutraj na postaji čakal avtobus (tokrat celo niso pozabili na nas). Pot je bila kar dolga, zato smo jo večinoma prespali. Nekoliko moteči so bili naši bolgarski sopotniki, ki so kaj kmalu začeli poslušati glasbo in se pogovarjati. Bili so razkropljeni po celem avtobusu, zato smo komaj našli nekaj prostih mest, kjer smo ločeno sedeli in upali, da bo vožnje čimprej konec. Kasneje nam je na srečo uspelo spremeniti sedežni red (od tu naprej smo imeli tekaške bitke do avtobusa, kdo bo sedel kje), zato so bile nadaljnje vožnje vsaj nekoliko bolj znosne. Ko smo prišli v Lizbono, smo si najprej ogledali Belem tower in njegovo okolico.
Miha je bil navdušen nad letalom (tipi pač)
Vsepovsod je bilo možno videti spomenike namenjene znanim portugalskim morščakom, ki so v preteklosti odkrivali svet. Medtem ko smo se mi mirno sprehajali naokoli in občudovali okolico, so naši bolgarski »prijatelji« imeli nekaj težav. Enemu izmed njih sta v morje padla telefon in denarnica, zato se je »inteligentno« odločil oditi v vodo POLNO oblečen (zunaj je bilo 12 stopinj in pihalo je). Spoprijateljili smo se z vodičko in izvedeli da je pred leti bila na izmenjavi v Sloveniji in se še vedno spomni nekaj slovenskih besed. Nato smo se odpravili v center Lizbone, kjer smo se v manjših skupinah odpravili na okoli in si privoščili kosilo (in StarbucksJ).
Center Lizbone je zelo lep, poln znamenitosti, spominkov in fontan. Spotoma smo se ustavili tudi v nekaj manjših trgovinah, kjer so si nekateri kupili spominke. Naš izlet se je nadaljeval v Fatimi, kjer smo si ogledali znano romarsko cerkev in imeli priložnost poslušati tudi mašo, ki ravno takrat potekala.
Ker smo bili že pošteno lačni smo v Fatimi imeli še »poslednjo« večerjo s profesorico, ki nas je naslednji dan zapustila. Sledila je še dolga vožnja domov, kamor smo prišli v poznih večernih urah. Vsi smo utrujeni »popadali« v postelje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar